V okviru letošnjega 49. Flosarskega bala smo »Objektivi« obiskali kmetijo Hojnik nad Ljubnem ob Savinji. Tam nas je pričakal gospodar Franc Bezovnik s prijatelji, ki je prav za letošnji bal pripravil pridelavo in predelavo lana. Razložil nam je veliko o lanu o njegovi pridelavi in predelavi.
Lan je enoletna rastlina. Uspeva v zmerno toplem, vlažnem vremenu. Za vročino, mraz in sušo je občutljiv. Najboljše uspeva na ne premočni peščeni ilovici. Zahteva dobro obdelano in čisto njivo. Lan se seje lahko aprila (jari lan), junija (jesenski lan) ali septembra (zimski lan). Ko lan dozori, ga je potrebno pospraviti z njive. Lan se ne žanje, ampak puli. Stebelca se morajo zbirati v pesti in pesti v tako, da leži korenina pri korenini, glavica pri glavici. Pesti izpuljenega lanu položijo za 3-4 ure v rahlih vrstah za seboj na zemljo, da nekoliko ovenijo. Temu opravilu sledi sušenje lanu. Na njivi se lan suši v kopicah ali v razstavkah. Lan se suši od 8 do 14 dni. Potem se lanena stebelca povežejo v enakomerno debele snope in se zvozijo domov. Sledi trenje lana s trlico in tukačo. Pri trenju dobimo predivo in pezdir (ostanki). Predivo se spravi v suh prostor, kjer počaka do zime, ko pridejo predice, ki iz prediva naredijo prejo. Preden se predivo prede, ga je potrebno mikati oziroma česati na železnem glavniku.
Mikačica prime šop prediva v roko in ga potegne skozi glavnik. Najprej izpade najslabše in najkrajše predivo (kudelja), na zobeh glavnika ostane hodnično predivo, v roki mikačice pa ostane najdaljše in najtanjše predivo (povesma). Po navadi je predlo več žensk skupaj. Predice predejo s pomočjo preslice ali s pomočjo kolovrata. Kadar prede predica na preslico, je preja tanjša in lepša, vendar delo poteka počasi. Prejo z vretena je bilo treba previti na posebno napravo, imenovano rašek. Tako so naredili štrenje, ki so jim potem po posebnem postopku belili z bukovim pepelom in vročo vodo. Najvažnejše opravilo pri tkanju je priprava osnove oziroma osnutka. Ta mora biti narejen natančno, saj je od osnutka odvisno dobro tkanje. Najpogostejše tkejo gladko platno v eni ali v več barvah.
Platno so belili na soncu tako, da so ga razgrnili po travniku in ga večkrat poškropili z vodo. Nekateri so ga belili pozimi, in sicer so ga zmočili in pustili zunaj, da je zmrznilo. Postopek so večkrat ponavljali , da je postalo belo. Platno, ki je nastalo, so ljudje uporabljali za oblačila, posteljnino, pregrinjala, brisače ipd. Takšnemu platnu pravimo hodnično platno in je zelo grobo.
Hlače narejene iz takega platna so greble, zato so jim rekli grebaše. Bilo pa je to platno zelo močno in odporno. Laneno platno lahko vpije do 23% vlage, ki jo pa nato spet hitro odda. Lahko bi rekli, da dopolnjuje naravno uravnavanje toplote telesa in je zato zelo primerno za poletna in tropska oblačila.
Ob zaključku našega obiska smo še mi poprijeli za statve in se poizkusili v vlogi tkavca.
Štefan Matjaž - Stepa
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar