40. Lučki dan

Prvi teden v avgustu so v Lučah zaznamovali z jubilejnim 40. lučkim dnevom. Organizatorji so poskrbeli za pester program. Na športnem področju so pripravili alpinistični popoldan z predstavitvijo prostega plezanja in hoja po vrvi, potopisnim predavajem na najvišjih kontinentih, turnirje v nogometom, rokometno tekmo, turnir v ulični košarki, tekmovanje v inline hokeju… Gozdarji so se pomerili na »vlerskemu tekmovanju«. Poskrbljeno je bilo tudi za kulturni program z slavnostno sejo občinskega sveta in podelitvijo občinskih priznanj najzaslužnejšim občanom, kmečko ohcetjo na vasi, otvoritevijo lovske razstave, otvoritvijo razstave »Od zrna do pogače« in prikazom starih običajev na prireditvi »Od štanta do štanta«… Ob večerih smo lahko prisluhnili različnim glasbenim prireditvam. Nastopili so ljudski godci in pevci, na 3. festivalu narodne-zabavne glasbe so zaigrale ansambli iz širne Slovenije, za dalmatinsko vzdušje je poskrbela dalmatinske klapa, mladi pa so se dobro na žurali na rock žurom …
Nekaj o Lučah:
Luče so gručasto predalpsko naselje pod pobočjem Raduhe v Zgornji Savinjski dolini ob sotočju Savinje in potoka Lučnice. Luče so tipična predalpska vasica, na nadmorski višini 522 metrov, stisnjena med sotočje Lučnice in Savinje, pod mogočno Raduho, porasel Rogatec in zakraselo Dleskovškovo planoto. Občina Luče obsega 109 km2 predalpskega in alpskega sveta, kar 89% površine pa pokrivajo gozdovi. Okoliške zaselke Konjski vrh, Krnico, Podvežo, Podvolovljek, Raduho in Strmec večji del sestavljajo samotne kmetije na strmih pobočjih. Kmetijstvo je pomemben dejavnik in soustvarjalec okolja. Večina kmetij v Lučah kmetuje sonaravno. Ljudje na tem območju že stoletja živijo in delajo z naravo. Planinstvo, gorsko vodništvo, ob tem pa tudi turizem na kmetijah ima tod že dolgoletno tradicijo. Ohranjeno naravno okolje in kulturno izročilo naših prednikov so nedvomne primerjalne prednosti Luč in okolice.
Kot vas se Luče v pisnih virih prvikrat pojavijo leta 1241, kot sedež urada gornjegrajske samostanske gospoščine pa leta 1426 v urbarju benediktinskega samostana v Gornjem gradu. Kot občina so Luče prvič omenjene leta 1593. Današnja občina Luče je bila ustanovljena konec leta 1994, ko je iz nekdanje skupne mozirske občine nastalo več novih občin.
V preteklosti je k preživetju pripomogel tudi bogat ulov rib iz potoka Lučnica, ki so jih ženske v posodah v koših na hrbtu nosile tja do Ljubljane. Tega se Lučani spominjajo tudi v svojem grbu. Ime so Luče dobile po lučeh, tako trdi ljudska pripoved, s katerimi so si svetile bajeslovne dobre žalik žene pri iskanju svojih izgubljenih ovac po okoliških hribovitih gozdovih. Tropa niso našle, ker se je ta razbežal v dolino, kjer so ga našli ljudje. V zahvalo za ovce in spomin na žalik žene, so kraj z najdenimi ovcami poimenovali Luče.
Iz teh krajev je doma Blaž Arnič, samorastniški skladatelj, ki je v slovenski glasbi pustil neizbrisen pečat. Pred osnovno šolo v Lučah, ki nosi njegovo ime, stoji doprsni kip tega znamenitega glasbenega ustvarjalca. Po njem se imenuje tudi vsakoletni marčevski pohod lučkih planincev na Raduho.
Med zgodovinskimi kulturnimi spomeniki ima večji pomen farna cerkev sv. Lovrenca, prvič omenjena leta 1426. Sedanja stavba izvira iz 17. stoletja, ki ji je bil v 18. stoletju dodan prezbiterij. Prvotno je bila cerkev podružnica gornjegrajske prafare, kot vikariat pa se je izločila konec 15. stoletja.
Najbolj obiskana med turističnimi zanimivostmi je Snežna jama v Raduhi, ki predstavlja svojstven biser visokogorskega krasa. Luče so se vrsto let ponašale z nazivom najlepše urejenega turističnega kraja, kar pa je bila samo krona dobremu sodelovanju med turističnimi ponudniki in drugimi domačini pri organizaciji prireditev (Lučki dan) in urejanju okolice.
Štefan Matjaž - Stepa