49.Flosarski bal na Ljubnem ob Savinji

Splavarjenje je v Zgornji Savinski dolini pomenilo pomemben vir zaslužka , saj je vse 18. stoletja dalje veljalo za glavno gospodarsko panogo prebivalstva. Danes na Ljubnem ob Savinji nadaljujejo tradicijo vsako prvo nedeljo v avgustu z etnografska prireditvijo, kjer poteka prikaz flosarskih navad, dela in običajev – Flosarskim balom. Dogajanje na 49. Flosarskem balu smo skozi naše objektive zabeležili tudi mi.
Nekaj o Ljubnem ob Savinji:
Občina Ljubno leži na začetku ozke soteske, po kateri teče reka Savinja, ki se vije iz osrčja gora. Občina meji z občinami Mozirje, Gornji Grad, Luče in Črno na Koroškem. Po naravnih lepotah je ena najlepših v Zgornji Savinjski dolini. Zaradi svoje izredne lege je občina Ljubno izhodišče za številne lepe in zanimive planinske poti, obiskovalcem pa nudi tudi prijetne izlete po okolici. Od naravnih znamenitosti velja omeniti na prvem mestu Tirske Peči. Druga zelo pomembna naravna znamenitost je greben Smrekovec – Komen.
Naselje se prvič omenja l. 1247, leta 1442 pa se omenja kot trg. Omenja se tudi kot zibelka splavarstva in je začetek splavarske poti v Savinjskih Alpah, ki je peljala vse do Črnega morja. Ljubno ob Savinji je postalo močno središče trgovine z lesom, okoli leta 1600 je bilo v tem kraju 9 žag in 3 strojarne (obrat za obdelovanje surove kože), ki so se ohranile vse do 2. sv. vojne. Do danes je Ljubno ob Savinji še ohranilo svojo historično zasnovo trga, ki se je izoblikoval ob tako omenjenih dveh osrednjih trških prostorih. Ohranjena sta osnovna tlorisna zasnova naselja in gabarit (višina stavb).
V okviru 49. Flosarkega bala so potekale številne športne in kulturne prireditve. Naj jih naštejem le nekaj: predstavitev brošure Aleksandra Videčnika, igre in aktivnost v okviru fundacije Z glavo na zabavo, 7. tradicionalni Flostfest (Rock fešta), Stoji učilna zidana – nastop pevcev ljudske pesmi, predavanje Erika Rosenstaina – Exstremno kolesarstva, overitev naravnih vrednot Kolenčeva lipa, prikaz pridelave in predelave lana na kmetiji Hojnik (osrednja tema letošnjega Flosrskega bala), slikarsko-kiparska razstava – Slavice Tesovnik s prijatelji, kegljanje, turnirji v odbojki, turnir malega nogometa, muharsko ribiško tekmovanje, turnirji v tenisu, tekmovanje v smučarskih skokih …
Z Janom sva si z zanimanjem ogledala etnološko povorko s prikazom starih običajev skozi trg Ljubno ob Savinji, poizkusila pa sva tudi ajdnek, flancate, žlikrofe, zgornje-savinjski želodec, potico in ostale dobrote, ki so jih pripravile pridne gospodinje.
Da se boste posladkali tudi vi prilagam recept za ajdnek in žlinkrofe. Pa dober tek!

Recept za ajdnek:

- 0,5 kg ajdove moke
- 7 dl vrele vode
- 1 žlička soli
- 0,5 kg bele pšenične moke (tip 500)
- 2 žlički sladkorja
- 6 dag kvasa
- 5 dl toplega mleka
# 0,5 kg mletih orehov
# 2,5 dl toplega medu

Vodo posoli in zavri. Z njo popari ajdovo moko in dobro premešaj s kuhalnico. Počakaj, da se malo ohladi (naj bo mlačno, ne vroče).
- V toplo mleko zdrobi kvas, dodaj sladkor in žlico moke ter zmešaj. Kvas naj nekaj minut vzhaja.
- Pšenično moko vsuj na poparjeno ajdovo moko, dodaj vzhajani kvas in dobro pregneti. Testo mora biti zelo mehko, skoraj tekoče. Vzhaja naj okrog 30 minut.
- Pekač namasti s trdo maščobo (maslo, margarina). Z žlico ali zajemalko dajaj testo v pekač za prst na debelo po celotni površini, ob robovih pekača ga daj nekoliko višje.
- Posuj s polovico mletih orehov in pokapljaj s polovico toplega medu.
- Daj drugo plast testa po celi površini.
- Nanjo daj še preostale orehe in med.
- Daj še tretjo plast testa.
- Na toplem naj vzhaja še približno 20 – 30 minut. Preden damo ajdnek v pečico, ga s čopičem namažemo z mlačnim mlekom.
- Pečemo eno uro pri 180°C.
- Pečen ajdnek damo iz pekača na leseno desko in ga pokrijemo s prtom. Počakamo, da se ohladi.


ŽLINKROFI

So značilna jed Zgornje Savinjske doline. V času naših babic so jih gospodinje postregle samo ob velikih praznikih, kot sta božič in velika noč in takrat, ko so bili pri hiši delavci. In, da ne bo pomote: so drugačni kot idrijski žlikrofi.
Lahko jih naredimo za več obrokov in zamrznemo v zamrzovalniku, kjer brez težav počakajo tri mesece, če jih seveda ne pospravimo prej.
Kuhamo jih v osoljenem kropu okrog 15 min, odvisno od velikosti. Zamrznjene je potrebno vreti dlje.
Zabelimo jih z ocvirki ali prepraženimi drobtinami. Ponudimo jih s krompirjevo solato, kislim zeljem, solato, jabolčno čežano ali kompotom. Pri nas doma k mesnim ponudimo zeleno solato, k sadnim pa kompot.
Testo naredimo na enak način kot jušne rezance, le da dodamo vodo. Mehkejše je testo, lažje se valja.

Testo:
- 50 dag moke,
- 2-3 jajca
- malo mleka
- 1 žlico olja, voda (1-2dl)
- mesni nadev

Pustimo ga nekaj časa počivati, nato ga razvaljamo za nožev rob debelo (0,5cm). Iz nadeva oblikujemo kroglice in jih polagamo na rob testa v razmaku 3-4cm.
Kroglice pokrijemo s testom (posvaljkamo proti sredini testa tako, da kroglice niso več vidne). Ob svaljku prerežemo. Prerežemo tudi na sredi med dvema kroglicama.
Vsak žlinkrof primemo v roke, ob kroglici stisnemo obe plasti testa skupaj in oblikujemo kot petelinčke. Postavimo ga tako, da sta zavihka obrnjena navzgor in s prstom naredimo vdolbinico v kroglico. Kroglice pokrijemo s testom (posvaljkamo proti sredini testa tako, da kroglice niso več vidne). Ob svaljku prerežemo. Prerežemo tudi na sredi med dvema kroglicama.

Štefan Matjaž - Stepa