sreda, 29. julij 2009
Potepanje po Pohorju (after potepanje po Julijskih alpah)
Ker sva z Andrejem res hotela čim bolje izkoristiti čas namenjen najinemu težko zasluženemu dopustu sva se odločila, da se podava čez Mariborsko Pohorje. Poklicala sva še prijateljico Jelko in tako smo v sredo 8.7.09 starali pri Mariborski koči (1063m). Naslednja postojanka je bila Ruška koča (1250m), kjer smo si čas med nevihto krajšali z priljubljeno igrico »človek na jezi se. Ko se je nevihta polegla smo odkorakali naprej. Med potjo do Koče na klopnem vrhu (1260m), kjer smo prespali, smo si ogledali še naravni rezervat okoli slapa Šumnik.
Slap Šumnik je visok okoli 25 metrov in je eden izmed naravnih biserov na Štajerskem. Namreč, prav v ožje področje Bajgota se steka nekaj potokov, ki dobivajo vodo iz bližje ležečih pohorskih močvirij. Rečica Lobnica pada preko granitnih skladov, značilnih za širše področje. Kakih 10 minut hoda naprej priteče v Lobnico z desne strani rečica Verna. Sprehodili smo se še do malega Šumnika, ki je visok 10 metrov. Celo pot smo uživali v blagodejno senci ter občudovali mnogotere vodne in kamninske tvorbe. Naslednji dan smo odšli še do največjega visoko ležečega barje v Sloveniji in enega najpomembnejših v južni Evropi - Lovrenško barja.
Barje je Sestavljeno je iz dveh delov, ki ju loči pas gozda. 20 jezerc ali barskih oken, ki so njegova poglavitna značilnost, mu je prinesla tudi ime Lovrenška jezera. Barje ima slemensko lego in je nastalo kot mineralno močvirje na valoviti napropustni geološki podlagi. S kopičenjem šote se je postopoma spremenilo v visoko barje. Starost barja cenijo na 8000 let in je torej poledenodobnega nastanka. Območje Lovrenškega barja s površino okrog 22 ha je posebej zavarovani del največjega slovenskega gozdnega rezervata Ribniško - Lovrenška jezera, velikega 522 ha, ki obsega celotno ovršje Pohorja med Ribniškim in Mulejevim vrhom.
Ker se je približevala ploha smo stopili malo hitreje do Ribniške koče, kjer smo prevedrili. Do Grmovškega doma, kjer smo zaključili naše prijetno potepanje pa smo spet uživali na sončku in razgledu na Pohorske gričke. Z seboj sva seveda vzela tudi fotoaparat, zato vabljeni k ogledu fotogalerije.
Štefan Matjaž - Stepa
Slap Šumnik je visok okoli 25 metrov in je eden izmed naravnih biserov na Štajerskem. Namreč, prav v ožje področje Bajgota se steka nekaj potokov, ki dobivajo vodo iz bližje ležečih pohorskih močvirij. Rečica Lobnica pada preko granitnih skladov, značilnih za širše področje. Kakih 10 minut hoda naprej priteče v Lobnico z desne strani rečica Verna. Sprehodili smo se še do malega Šumnika, ki je visok 10 metrov. Celo pot smo uživali v blagodejno senci ter občudovali mnogotere vodne in kamninske tvorbe. Naslednji dan smo odšli še do največjega visoko ležečega barje v Sloveniji in enega najpomembnejših v južni Evropi - Lovrenško barja.
Barje je Sestavljeno je iz dveh delov, ki ju loči pas gozda. 20 jezerc ali barskih oken, ki so njegova poglavitna značilnost, mu je prinesla tudi ime Lovrenška jezera. Barje ima slemensko lego in je nastalo kot mineralno močvirje na valoviti napropustni geološki podlagi. S kopičenjem šote se je postopoma spremenilo v visoko barje. Starost barja cenijo na 8000 let in je torej poledenodobnega nastanka. Območje Lovrenškega barja s površino okrog 22 ha je posebej zavarovani del največjega slovenskega gozdnega rezervata Ribniško - Lovrenška jezera, velikega 522 ha, ki obsega celotno ovršje Pohorja med Ribniškim in Mulejevim vrhom.
Ker se je približevala ploha smo stopili malo hitreje do Ribniške koče, kjer smo prevedrili. Do Grmovškega doma, kjer smo zaključili naše prijetno potepanje pa smo spet uživali na sončku in razgledu na Pohorske gričke. Z seboj sva seveda vzela tudi fotoaparat, zato vabljeni k ogledu fotogalerije.
Štefan Matjaž - Stepa
ponedeljek, 27. julij 2009
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
.jpg)
torek, 21. julij 2009
VABILO NA 1.FOTOGRAFSKO RAZSTAVO "DELO NA KMETIJI NEKOČ IN DANES" V SOLČAVI
VABILO
V okviru 17. Solčavskih dnevov Vas vljudno vabimo na
otvoritev fotografske razstave »Delo na kmetiji nekoč in danes«,
neformalne skupine Objektiv, ki bo v petek 24.7.2009 ob 16. uri v prostorih Zadružnega doma Solčava.
Razstava bo na ogled do petka 31.7.2009.
Neformalna skupina Objektiv
Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.
V okviru 17. Solčavskih dnevov Vas vljudno vabimo na
otvoritev fotografske razstave »Delo na kmetiji nekoč in danes«,
neformalne skupine Objektiv, ki bo v petek 24.7.2009 ob 16. uri v prostorih Zadružnega doma Solčava.
Razstava bo na ogled do petka 31.7.2009.
Neformalna skupina Objektiv
Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.
četrtek, 16. julij 2009
Aktivni dopust Objektivov
Objektivi smo si privoščili krajši aktivni dopust, da smo si odpočili in nabrali novi moči.
Jaz in Andrej sva z družbo podala v kraljestvo kozoroga – julijske alpe. Pot smo začeli v Vratih pri Aljažemu domu (1015m), »skočili« smo na Dovški pihavec in se povzpeli do Pogačnikovega doma na Krišlih podih (2050m), kjer smo prespali. Naslednji dan zgodaj zjutraj smo se povzpeli na Stenar (2501m) in zaradi slabe vremenske napovedi sestopili nazaj v Vrata. Ker so se vremenske razmere čez nekaj dni nekoliko umirile smo se podali še čez Mariborsko pohorje (članek in fotogalerija v pripravi).
Gašper je službeno odpotoval na strokovno ekskurzijo v Italijo. Z avtobusom se je odpeljal proti Furlaniji do Čedada, rojstnega kraja langobardskega zgodovinarja Pavla Diakona, sprehodil se je po mestu čez Hudičev most, pod katerim se peni reka Nadiža, mimo stolnice in spomenika Juliju Cezarju ter arheološkega muzeja. Iz Čedadaj, kjer ga je pot vodila po Beneški Sloveniji mimo Čente do Pušj. V vasi si je v kapeli sv. Mihaela ogledal mumije. Pot je nadaljeval v mestece Bordano, ki slovi po zanimivih poslikavah hiš in hiši metuljev. Sledila je vožnja v slikovito dolino Rezije in nazaj domov.
Jan se je odpravil v Francijo, kjer je spoznal malo francoske kulture, jezika in nadvse zanimivo floro in fauno. Pot je začel v Sloveniji (Celje), kjer je štartal pozno popoldne, nato pa jo je usekal čez Italijo in po 14 urah vožnje končno prispel na cilj v Provanso(Avignon) .Tam se je nastanil v hotel. Ogledal si je vse, od tako znamenite francoske sivke(Lavander) do različnih samostanov, cerkva, mostov, največji aquadukt, prelep francoski Camargue (čudovita pokrajina tik ob Azurni obali), kjer gojijo konje in bike. To tudi pravi raj za ornitologe, saj živi tukaj zelo veliko različnih vrst ptic. Imel se je zelo lepo, vsak dan, ki ga preživel v Franciji mu bo ostal v spominu. Edino škoda, ker je tako hitro minilo, ampak kot pravijo, "čas beži, če se imaš lepo"! Na poti nazaj se je ustavil še na razgledni točki nad Monte Carlom, nato pa je šibal nazaj domov.
Helena je raziskala prelepo okolico svojega domačega kraja, kjer je občudovala cvetlice in opazovala pridne čebelice.
Tako smo »prelenarili« naš dopust, zdaj pa veselo na delo.
Štefan Matjaž - Stepa
Jaz in Andrej sva z družbo podala v kraljestvo kozoroga – julijske alpe. Pot smo začeli v Vratih pri Aljažemu domu (1015m), »skočili« smo na Dovški pihavec in se povzpeli do Pogačnikovega doma na Krišlih podih (2050m), kjer smo prespali. Naslednji dan zgodaj zjutraj smo se povzpeli na Stenar (2501m) in zaradi slabe vremenske napovedi sestopili nazaj v Vrata. Ker so se vremenske razmere čez nekaj dni nekoliko umirile smo se podali še čez Mariborsko pohorje (članek in fotogalerija v pripravi).
Gašper je službeno odpotoval na strokovno ekskurzijo v Italijo. Z avtobusom se je odpeljal proti Furlaniji do Čedada, rojstnega kraja langobardskega zgodovinarja Pavla Diakona, sprehodil se je po mestu čez Hudičev most, pod katerim se peni reka Nadiža, mimo stolnice in spomenika Juliju Cezarju ter arheološkega muzeja. Iz Čedadaj, kjer ga je pot vodila po Beneški Sloveniji mimo Čente do Pušj. V vasi si je v kapeli sv. Mihaela ogledal mumije. Pot je nadaljeval v mestece Bordano, ki slovi po zanimivih poslikavah hiš in hiši metuljev. Sledila je vožnja v slikovito dolino Rezije in nazaj domov.
Jan se je odpravil v Francijo, kjer je spoznal malo francoske kulture, jezika in nadvse zanimivo floro in fauno. Pot je začel v Sloveniji (Celje), kjer je štartal pozno popoldne, nato pa jo je usekal čez Italijo in po 14 urah vožnje končno prispel na cilj v Provanso(Avignon) .Tam se je nastanil v hotel. Ogledal si je vse, od tako znamenite francoske sivke(Lavander) do različnih samostanov, cerkva, mostov, največji aquadukt, prelep francoski Camargue (čudovita pokrajina tik ob Azurni obali), kjer gojijo konje in bike. To tudi pravi raj za ornitologe, saj živi tukaj zelo veliko različnih vrst ptic. Imel se je zelo lepo, vsak dan, ki ga preživel v Franciji mu bo ostal v spominu. Edino škoda, ker je tako hitro minilo, ampak kot pravijo, "čas beži, če se imaš lepo"! Na poti nazaj se je ustavil še na razgledni točki nad Monte Carlom, nato pa je šibal nazaj domov.
Helena je raziskala prelepo okolico svojega domačega kraja, kjer je občudovala cvetlice in opazovala pridne čebelice.
Tako smo »prelenarili« naš dopust, zdaj pa veselo na delo.
Štefan Matjaž - Stepa
torek, 14. julij 2009
Naročite se na:
Objave (Atom)
