Nekaj misli ob zaključku projekta

Naš prvi projekt se počasi zaključuje, zato je prav, da strnem misli in zapišem tudi nekaj besed ob zaključku.
Kot glavni cilj projekta je bil ozaveščanje mladih kmetov, naj kljub težkemu delu ostanejo na kmetiji in pomagajo staršem pri delu. Saj naša dolina le tako dobiva nazaj življenje, ki je nujno potrebno pri ohranjanju življenja na visokoležečih kmetijah.
Ugotovili smo, da odhajanje mladih iz kmetij ni samo problem naše regije, ampak tudi Slovenije in celotne Evrope. Pri tem lahko govorimo o družbenem vprašanju, ki se navezuje na celotno Evropo in s tem evropski razsežnosti projekta. S fotografskimi razstavami smo pri širši skupini mladih pripomogli k večjemu vrednotenju njihovega dela.
Sam projekt odpravlja diskriminacijo in spodbuja enakost, saj smo v njem udeleženi mladi ne glede spolno, rasno, socialno ali versko raznolikost; pri tem smo se bolje spoznavali med seboj, ugotavljali raznolikosti, ter jih začeli spoštovati in združevati za skupne sinergijske učinke. Ljudje so bolje razumeli nas, mlade, videli so, da lahko tudi mi ustvarjamo in predvsem to, da razumemo današnje življenje ter, da smo sposobni ustvarjati in se aktivno vključiti v reševanje družbenih vprašanj, ter da se tudi nas sliši, tudi če v tako majhnih in odmaknjenih krajih. Večina starejših ljudi je bila vesela, ker smo se lotili takšnega projekta, ki zajema odpravo problemov današnjega življenja, zagotovo pa so bili veseli tudi zato, ker smo mladi svojo energijo ter prosti čas vložili v reševanje takšnega vprašanja, namesto v negativne namene, kot je uničevanje življenjskega okolja, v katerem živimo. S tem smo dosegli določeno spoštovanje in dali enake možnosti vsem, da se nam pridružijo in uživajo v projektu.
Kot člani skupine smo jasno izrazili tudi sledeča mnenja o samem delu na kmetiji nekoč in danes:
Štefan Matjaž – Stepa: »Menim, da je modernizacija v kmetijstvu precej olajšala delo ter pokrajini spremenila videz, vendar mladi kmetje na visoko ležečih kmetijah še vedno dajejo neizbrisen pečat naši dolini. Prišel sem tudi do spoznanja, da si ljudje kljub težkemu delu na kmetijah še vedno vzamejo čas za sočloveka in se znajo poveseliti kot nekoč. Sedaj tudi bolj cenim njihovo delo.«
Andrej Veligošek: »Projekt je super, saj za veliko stvari oz. prireditev sploh ne bi vedel, če jih ne bi obiskali v okviru našega projekta! Spoznavaš nove prijatelje, odkrivaš skrite kotičke naše domovine, skratka same pozitivne stvari! Ker imam delček kmetije tudi doma, delo že malenkost poznam, saj je zabavno, ker krepi telo in dušo. Včasih je tudi težavno, predvsem zadnja leta, ko narava kroji delo v naravi. Sem spada tudi družba, ki pogosto zanemarja delo na kmetiji in ga posledično tudi ne podpira, tako da se nekateri običaji ohranjajo samo še na raznih prireditvah, ki jih lahko ujameš v objektiv, le še tako kot smo to storili mi!«
Anja Cencelj: »Mislim, da smo se v našem projektu spogledali s starim načinom življenja, ki nam ni tako blizu. Ugotovila sem, da so v tistih časih mnogo stvari težje delali zaradi pomanjkanja strojev, vendar imam občutek, da so ljudje takrat bili bolj pripravljeni pomagati drug drugemu in so imeli pristnejši odnos do sočloveka. Moje mnenje je, da nam je uspelo ujeti duh tistega časa. Spoznali smo veliko prijaznih ljudi, ki s svojim načinom življenja kljub modernizaciji še vedno ohranjajo stare vrednote.«
Gašper Krajnc: » Sam projekt je bil zelo zanimiv. Obiskal sem nekaj prireditev, ki si jih drugače zagotovo ne bi pobližje ogledal in pri tem spoznal in videl, kako so nekoč delo na kmetiji opravljali naši dedje in pradedje. Morali so trdo delati in garati za preživetje, danes pa mi tarnamo, kako nam je težko z vsemi temi stroji, ki jih imamo.«
Helena Slapnik : »Jaz vidim problem v odhajanju s kmetij, v izumiranju podeželja, krajine. Z odhajanjem ljudi v središča mest se tam prebivalstvo vedno bolj zgoščuje in s tem pada tudi kakovost bivanja. Na podeželju pa z odhajanjem ljudi v mesta ostaja pokrajina neobdelana, ostaja neizkoriščen bivanjski prostor, ki je bil še prej razvit kot kulturna krajina. Pri projektu vidim več pozitivnih dejavnikov. Tu se združujemo mladi avtorji fotografije, ki nas druži enak hobi, med seboj si delimo izkušnje, mnenja in se s tem medsebojno bogatimo. Pri skupnih projektih se več avtorjev predstavlja vsak s svojim pogledom na kmečko življenje, običaje in kmetovanje, življenje na kmetiji, razvoj kmečkega življenja skozi čas, a vendarle ujet točno v trenutek, ko je slika nastala. S tem ujamemo trenutek časa in ga skušamo predstaviti tudi drugim.«
V imenu neformalne skupine »Objektiv« bi se rad zahvalil vsem, ki ste karkoli prispevali k našemu projektu. Prav posebna zahvala pa gre našim staršem, Celjskem mladinskem centru, Zavodu Savinja, zavodu MOVIT Na Mladina, Mladinskemu centru Velenje, Cvetki Mavrič, Ivici Orešnik, Tadeju Lebiču, Maji Horvat, Petri Širko, Urški Mazej in Poloni Krivec za strokovno pomoč pri projektu ter izvedbi razstav vsem iskrena HVALA!
Kot sem že uvodoma zapisal se naš projekt zaključuje, gotovo pa ne naše poslanstvo zato računajte na nas!!!
Štefan Matjaž – Stepa