»Prijatlji! odrodile
so trte vince nam sladkó,
ki nam oživlja žile,
srce razjásni in oko,
ki utopi
vse skrbi,
v potrtih prsih up budi!«
(France Prešeren)
Prvo soboto v vinotoku smo se z veseljem odzvali povabilu našega prijatelja Andreja Veligošeka, da se pridružimo trgatvi na njihovi domačiji. Pri Fricu, kakor se njihovi domačiji po domače kliče, smo se zjutraj zbrali trgači, ki smo nestrpno čakali pričetek trgatve. Ko je gospodar Igor odtrgal prvi grozd, se je trgatev pričela in pridne roke so pričele hitro polniti brente. Grozd na grozd in brenta je bila hitro polna. Že je prihitel brentač, ki je zvrhano brento odnesel k gospodarju. Ta je nato količino stehtal in jo skrbno zabeležil v rokovnik. Jutro se je prevesilo v popoldan, ko je gospodar s glasnim juuuhej naznanil, da je bil odtrgan zadnji grozd in vse povabil k bogato obloženi mizi. Sledilo je veselo rajanje do jutranjih ur.
Teden dni kasneje sem obiskal staro Apovo domačijo v Okonini, kjer je bila 4. javna trgatev druge najstarejše trte sorte izabele v Sloveniji. Najstarejša je namreč v Mariboru, na Lentu. Je pa Okoninska najstarejša samorodna trta in tudi najdebelejša v Slovenji. Obseg njenega debla trideset centimetrov nad zemljo je namreč 85 cm. Da trta v Okonini živi in se obnavlja, sta s korenitim posegom poskrbela Božo Zorjan in mag. Toni Zafošnik. Letošnje obrezovanje pa je prvič opravil sam gospodar Rado Waiss. Vino, ki ga iztisnejo iz tega grozdja, je dobilo ime po domačih Robiju, Simonu in Nataši – rosina. Zbrani smo lahko ob pokušini odlične žlahten kapljice in ostalih dobrot na bogato obloženi mizi, prisluhnili tudi ljudskim pesmi, ki so jih izvajali ljudski pevci in godci.
»…Trgatev zares je vesela,
družba že zbrana je vsa,
pa vendar največja je sreča,
ko sosed roko ti poda… «
(Rado Waiss)
Štefan Matjaž - Stepa
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar