Andrej Veligošek

Moje ime je Andrej.

Kdo me je pravzaprav navdušil za fotografijo vam ne bi znal točno povedati. Mogoče sem bil to kar sam, saj neizmerno rad vsak prosti trenutek preživim v naravi. Pojavi pa se tudi kakšen tak trenutek, ki se mi še posebaj utrne v spomin. Le-tega si želim shraniti tudi za pozneje. Zelo rad se podam v gore, saj je tam največ takšnih motivov, to pomeni da tudi najraje slikam naravo. Bil sem tudi organizator več planinskih taborov, katere je potrebno zapisati tudi na kakšen drugi način kot le z besedo, to pa najlažje storiš s sliko.
Na planinskih taborih sem spoznal tudi Matjaža, ki me je še bolj "pritegnil" k fotografiji, sedaj pa redno skupaj fotografiramo vsak delček, ki se nam zdi pomemben tako v naravi kot za štirimi stenami:-)
Ko sem izvedel za ta projekt, nisem okleval niti sekunde in sem se mu takoj pridružil!

Foto galerija : Štefan Matjaž-Stepa

Anja Cencelj

Anja Cencelj, stara sem 25 let, doma iz Petrovč.
Fotografirati sem začela pri svojih 14 leti. Najprej sem se ukvarjala s klasično fotografijo, nato pa me je digitalna doba potegnila v svoje vode.
Hodila sem na Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo in nato nadaljevala študij v podobnih vodah in sicer na Inštitutu in akademiji za multimedije v Ljubljani.
21. 11. 2007 sem imela svojo prvo samostojno fotografsko razstavo 'Misli v slikah' v prostorih Celjskega mladinskega centra.
Fotografiranje mi ji je priraslo h srcu zaradi hipne slike, ker lahko trenutke, ki se zgodijo, ujameš v večnost.

Gašper Krajnc

Sem Gašper Krajnc. Rodil sem se v Celju 25.10.1988. OŠ sem obiskoval v Preboldu, kjer tudi stanujem.
Nato pa sem šolanje nadaljeval na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Celju.
Po uspešno končani srednje šolski izobrazbi sem se sedaj zaposlil na OŠ Domžale kot kuhar v tamkajšnji kuhinji.
Moj prvi fotoaparat sem dobil od staršev za 11. rojstni dan, vendar takrat nisem veliko slikal,saj je bil to popolnoma navaden fotoaparat.
Prava želja po slikanju pa se je v meni prebudila malo kasneje, ko je tehnika že napredovala v sedaj zelo razširjeno digitalno fotografijo, vendar pa na žalost doma nikakor nisem mogel pregovoriti staršev, da bi kupili takšen fotoaparat. Zato sem ob vsaki priložnosti slikal tu in tam pri kom, ki je imel fotoaparat.
Veliko več pa sem začel fotografirati pred približno dvema letoma, ko sem spoznal moje dekle Urško. Takrat, sem začel slikati tudi po partijih kar mi je omogočila prav Urška, ki je imela fotoaparat. Te slike, sva pa tudi objavljala na internetni strani.
Isto leto pa sem spoznal tudi Štefana Matjaža ki je še dodatno spodbudil to željo po fotografiranju,saj mi je povedal tudi nekaj osnov in pokazal različne načine slikanja, ter mi v roke zaupal tudi svoj Sony alpha A100 fotoaparat.
Po malo več kot enem letu želje, da bi si tudi jaz kupil svoj zrcalno-refleksni fotoaparat,se mi je lani oktobra ta želja tudi uresničila, in kupil sem si Nikona D60. Da pa se mi je ta želja uresničila ima veliko zaslugo za to tudi Urška, ki me vse skozi tudi podpira.
Fotografija zame pomeni, da že izživete trenutke za vedno ujamem v spomin.

Jan Zajc (F3 ,FZS)

Moje ime je Jan Zajc, prihajam iz Ljubnega ob Savinji in sem star 22 let. Po poklicu sem medijski tehnik, trenutno sem zaposlen v grafičnem studiu Unigraf. Amatersko se ukvarjam tudi s fotografijo že nekaj let. Fotografija me je zanimala že od otroštva in nikoli se je nisem naveličal. Fotografiram veliko zase, tu in tam pa dobim tudi možnost za kakšen zaslužek pri fotografiranju kakšne poroke, obhajila in tudi zasebno fotografiranje. Najraje fotografiram naravo in vse njene lepote, se pa zadnje čase posvečam tudi fotografiranju portretov in drugih stvari. Imam tudi nekaj znanja o obdelavi fotografij in oblikovanju, kar mi pride zelo prav v službi, kot tudi doma pri obdelavi fotografij.
Fotografija mi pomeni strast in vir zaslužka.

Helena Slapnik

Sem Helena Slapnik. Doma sem v prijetni vasici ob Savinji Mozirju. Sem potepinka po srcu in ciganka po duši, ki že dobri dve desetletji vandra po svetu. Sem človek, ki ljubi drugačnost. Človek s nešteto idejami. Človek, ki govori na glas.
Moje delo je povezano s posebnimi ljudmi, s katerimi si skupaj krajšamo odseke poti našega življenja, ki so včasih strmi in naporni, a jih s skupnimi močmi zmoremo povezati v venček skupnega veselja, ki je prepojen z ljubeznijo.
Rada imam nenavadne ljudi, ki si ustvarijo svoj svet, v katerem so varni in srečni.
Ljubim morje, ljubim sonce, ljubim poletni veter, ljubim potepanja, ljubim modro, ljubim slano, ljubim njega, ljubim, ljubim, ljubim…
Fotografiram, ker želim trenutek, ki se preliva v naslednjega ustaviti v njegovi enkratni neponovljivosti in ga tako prihraniti tistim, ki jim ga ni bilo dano ujeti in zato, ker je trenutek lepote ujet v neskončnost. Rada ujamem podobo ujeto v trenutek večnosti.

Štefan Matjaž - Stepa

Ime mi je Štefan. Rodil sem se 18. 08. 1979 v Slovenj Gradcu. Osnovno šolo sem obiskoval na Ljubnem ob Savinji. Po končani osnovni šoli sem se vpisal v program elektrikar energetik v Velenje in ga tudi uspešno zaključil. Kasneje sem se za določen čas zaposloval pri raznih podjetjih v Celjski regiji.

Z novinarskim delom sem se prvič seznanil leta 2006 pri lokalnem tedniku Savinjske novice, kjer sem svoje članke dopolnil tudi s fotografijami. Leto kasneje sem začel zahajati v Celjski mladinski center. Skupaj s sodelavci Celjskega mladinskega centra smo pripravili sedem radijskih mladinskih oddaj Mladi z domišljijo, ki so se predvajale enkrat mesečno na radiju Fantasy, letos pa skupaj pripravljamo televizijsko mladinsko oddajo Ozvezdje.
S povezovanjem prireditev Ulična olimpiada in Festival prostovoljstva sem se leta 2007 poizkusil tudi kot moderator.

Zajemanje slike me veseli že od moje mladosti. Fotografirati sem začel pred več kot petnajstimi leti, ko mi je oče podaril prvi fotoaparat. Pred tremi leti sem si kupil prvi kompaktni digitalni fotoaparat, leto kasneje pa tudi profesionalni digitalni fotoaparat in se tako še bolj resno začel ukvarjati s fotografijo.
Februarja 2006 sem osvojil 3. mesto na fotografskem natečaju »Gradovi kralja Matjaža«. Novembra 2006 sem na Ljubnem skupaj s filmsko ekipo Offlinefilm iz Celja organiziral kulturno prireditev »Večer sedme umetnosti«. Na njej sem imel prvo javno projekcijo fotografij, po projekciji je sledila predpremiera filma Popolno.
S fotoklubom Flosar, Ljubno ob Savinji, katerega soustanovitelj sem tudi sam, smo imeli 17. 5. 2007 prvo skupinsko razstavo fotografij v prostorih knjižnice Mozirje. Sam pa sem 27. 3. 2008 imel prvo samostojno razstavo fotografij »Moje stopinje« v prostorih Celjskega mladinskega centra.
14. 4. 2008 sem osvojil 3. mesto na fotografskem natečaju »Eko klik – začuti Zemljo«. Na povabilo mladinskega centra Brežice, da bi pri njih gostil foto razstavo »Moje stopinje«, sem se z veseljem odzval in 11. 7. 2008 otvoril drugo samostojno razstavo fotografij.
V okviru prireditve Flosarski bal sem 31. 7. 2008 sodeloval s fotografijami na foto razstavi fotoklubu Flosar »Ljubno skozi fotografski objektiv«. Na foto natečaju »Obrazi pohodnikov«, ki ga je organiziralo planinsko društvo Sevnica – Lisca, pa sem 5. 12. 2008 osvojil četrto mesto.

Fotografija zame pomeni svobodo izražanja, umetnost in strast. Rad sem v družbi ljudi, ki ustvarja pozitivno energijo.

O neformalni skupini Objektiv...

Neformalno skupino »Objektiv« sestavlja mladi ustvarjalni prijatelji, ki se veliko družimo in imamo skupni interes in veliko veselje do fotografije in narave. Odločili smo se, da bomo v obdobju slabega leta naredili projekt »Delo na kmetijah nekoč in danes«. Naša mladinska pobuda »Delo na kmetiji nekoč in danes« izhaja iz želje skupine mladih iz Zgornjesavinjske doline, da se vključimo v reševanje družbenega vprašanja, odhajanja mladih iz kmetij.
Prihajamo iz Savinjske doline, zato smo se odločili, da bo celoten projekt potekal prav na tem območju. Obiskala bomo kmetije v Zgornjesavinjski dolini, kjer delajo mladi kmetje, dokumentirala njihovo delo ter etnološke prireditve na katerih bodo prikazani stari kmečki običaji in delo na kmetiji, kakor je to potekalo nekoč, in kako to poteka na sodobni kmetiji. Za primerjavo sodobnega časa skozi fotografski objektiv bomo dobili vpogled na sodobnih kmetijah, kjer bodo sodobni tok časa in način dela primerjali s preteklostjo. Vsa dogajanja in zanimivosti bomo posamezniki zabeležili preko fotografskega objektiva.
Skupaj se bomo srečevali enkrat tedensko, si izmenjali svoje izkušnje in drug drugega kritično ocenjevali. Tako bo vsak dobil ideje in mnenje o nadaljnjem fotografskem delu. Naš končni produkt bo prezentacijo v obliki razstave in promocijske zloženke. Promocijsko zloženko bomo nato razdelili med mlade v Zgornjesavinjski dolini.